Cerkev, ki je nikoli nisem registriral. Tiho je živela naprej — skozi wise-world.life, Wisely AI in zdaj LOVE Hemp Exchange.
Danes je ne kadim. Sem jo pa. Imel sem cele štale zaradi nje — in prav zato je ta dokument pošten, ne pridigarski.
Med 2016 in 2019 sem se zaresno igral z idejo, da bi registriral uradno cerkev Sveta Konoplja. Nisem nikoli oddal papirjev — ostalo je pri želji. A iz tiste zgodbe so se rodile stvari, ki danes nosijo cel ekosistem.
Nisem podpornik kajenja konoplje. Mislim, da so nam ravno to dali kot edino »dovoljeno« uporabo, da bi pozabili na vse ostalo, kar ta rastlina ponuja — hrano, vlakna, gradbeni material, papir, gorivo, kozmetiko, zdravilo. To je moja teorija, vsak naj jo sam premisli.
Ker cerkve nismo registrirali, smo idejo nadgradili v nekaj drugega — Wise World, kasneje Wisely AI, in končno LOVE Hemp Exchange, kjer konoplja dobi svoje mesto na borzi surovin, kamor je vedno spadala.
Ne bom se delal, da konoplje nisem nikoli kadil. Sem jo — in imel sem cele štale zaradi nje. Že v srednji šoli smo imeli kadilnico, kjer se je non-stop kadila trava. Po celi šoli je dišalo, in tudi če nisi kadil, si se počutil zadet. To me je takrat zelo motilo in sem se pritoževal.
Bil pa sem tudi sam zraven, in večkrat sem tudi sam kadil. Včasih je bil občutek dober, včasih grozen. Razlika ni bila v travi — razlika je bila v meni. Konoplja ne ustvarja novega stanja; ona ojača tisto, kar je v tebi v tistem trenutku. Če si v miru, te pelje globlje v mir. Če si v stiski, te pelje globlje v stisko — in to je lahko zelo, zelo težko.
S to delitvijo na »THC = slabo, CBD = dobro« so nas po mojem prepričanju prevarali. Konoplja vsebuje, kolikor trenutno vemo, okoli 144 različnih kanabinoidov — in po pravici povedano, verjetno jih je še več, ki jih sploh še nismo identificirali. Zraven so še terpeni in flavonoidi.
Ti delujejo kot celota — znanost temu pravi entourage effect. Ko izoliraš en sam molekul (samo THC, samo CBD), izgubiš sinergijo, ki rastlino sploh dela zdravilno. Zato so izolirani sintetiki tako pogosto razočaranje — manjka jim ekipa.
Najbolj nedolžna in po mojem najbolj zdravilna oblika je surova konoplja — sveži listi, sok, smutiji. Tam so kanabinoidi še v kislinski obliki (THCA, CBDA, CBGA…), niso psihoaktivni, telo jih sprejema kot hranilo. Brez zadetosti, brez dima, brez škode pljučem. To je smer, ki me osebno najbolj zanima.
To ni medicinski nasvet. Je moja osebna izkušnja in moje mnenje. Za zdravstvene odločitve se posvetuj z zdravnikom, ki konopljo razume — žal jih je še vedno premalo.
Osebna izkušnja — zaradi konoplje sem bil zaprt v dveh državah. Preberite, če mislite, da je "samo malo kajenja" nedolžno.
Odkritje školjke
Na potovanju po Kostariki sem spoznal Poljaka, ki mi je pokazal trik: vzameš navadno školjko (tisti majhen polžek), vanjo vstaviš malo konopljinega cveta in prižgeš. Ko odbiješ tisti polžek, da je luknja, iz njega kadiš. Odlična ideja — tam piha veter, nimaš teh težav s prižiganjem, dvakrat potegneš in imaš hit.
Školjko sem potem dal v žep in nanjo pozabil. To je bila napaka, ki sem jo plačal z zaporno kaznijo.
Carinska kontrola na letališču · zakoni o konoplji so bili takrat povsem drugačni
Ko sem odletel v Ameriko, so me cariniki na letališču ustavili in celega pregledali. Bilo je leto 2012, ko so bili zakoni o konoplji v ZDA povsem drugačni kot danes. Našli so tisto školjko. Dišala je po konoplji in notri je bilo še malo ostankov zažgane konoplje. Zaradi tega so me priprli in odpeljali v zapor v Orlandu, blizu Miamija na Floridi. Tam sem moral preživeti pet dni.
Ko sem prišel do vhoda v zapor, so me ustavili in zahtevali, da se cepim. Nisem vedel, proti čem. Rekli so, da je to proti boleznim. V mojem slogu sem to zavrnil — in so me pustili tam praktično v gatah čakat dan in pol. Brez postelje, brez vsega. Edino, kar sem lahko, sem šel na WC, če sem prosil. Na koncu nisem več zdržal. So me cepili. Še danes ne vem, s čim.
Ko so me končno spustili noter, sem dobil svojo celico. V njej je bil belec, ki je bil zaprt, ker je razbil vrata lastnega doma — žena ga je vrgla ven, on se je opil, prišel nazaj in razbil vrata. Žena ga je prijavila. V Ameriki so zelo strogi zakoni glede tega — on je moral biti v zaporu tri leta. In ta človek je bil strasten nacist.
V zaporu so bile mize zelo ločene. Belci pri belcih, črnci pri črncih. Takoj po vstopu sem spoznal enega črnca — neverjetno prijazen človek. Midva sva imela čudovite debate o življenju, o vsem. On me je povabil za črnsko mizo. Jaz sem bil praktično edini belec, ki je lahko sedel tam. Vsi so me čudno gledali, še posebej tisti z nacistične mize. Napetost je bila takoj v zraku.
Nisem rasist. Nikoli nisem bil. In sem ohranil prijateljstvo s tem črnim človekom, po tihem, tudi ko sem se občasno usedel za belo mizo. Moj sostanovalec je sedel z nacisti. Oni so bili nacistični. In jaz sem bil belec, zato sem imel "prednost", da se jim lahko pridružim. Ampak tista energija je bila zelo čudna.
Potem sem pač začel non-stop govoriti o konoplji — levim in desnim, belim in črnim. In to nas je nekako združilo. Na koncu nismo imeli problemov. Ampak to je bilo res zanimivih pet dni. Toliko izkušenj, da ne znam povedati.
Razlagal sem jim o konoplji, o vsem — na koncu so me varnostniki že klicali „The Hemp Guy“. Prijetno smo se poslovili, a doživel sem ameriški sistem zaporov od znotraj. To ni film. To je resničnost.
Letalo je imelo okvaro motorja
Ko so me končno spustili in odpeljali na letališče, se je zgodilo nemogoče: letalo, ki je letelo proti Frankfurtu, je imelo okvaro motorja. Diversija na Puerto Rico, ki je tudi v ameriški lasti. In ker so imeli moje ime v sistemu, so me ponovno dali v pripor — še dva dni sem moral tam spati in biti zaprt.
Ko so me končno posadili na naslednje letalo, mi je stevardesa v spremstvu policije vrnil potni list in rekla: „Dobrodošli v Evropi.“ Bil sem čisto vesel.
Pomiritev po šoku
Iz šoka sem se odločil, da grem za nekaj dni v Amsterdam. Tam sem v hotelu spoznal Mario, ki mi je dala vse vrste konopljinih pripravkov — od čokolade, pudinga, pizze. Ni, da ni. Pospremila me je v sobo, kjer sem lahko v miru končno zaspal.
Ampak ta zgodba je pustila pečat. Več let sem nosil breme te izkušnje. In prav zato vam odsvetujem vsem — še posebej mlajšim — kajenje in vse, kar je s tem povezano.
Ker sem skoraj vse izgubil zaradi ene pozabljene školjke. Ker sem sedel v zaporu v tuji državi. Ker sem doživel, kako hitro se "samo malo kajenja" lahko sprevrže v nočno moro.
Konoplja sama po sebi ni hudič. A sistem je realen. Cariniki so realni. Zapori so realni. In če mislite, da se to zgodi samo "drugim", se motite. Zgodilo se je meni.
In kako me je Marija v Amsterdamu pozdravila z mazilom, za katerega je trdila, da ga je uporabljal sam Jezus.
Še danes ne vem, kaj je bilo
Ob vstopu v orlanški zapor so zahtevali, da se cepim — "proti boleznim", ničesar konkretnega. Zavrnil sem. A pečat je vseeno ostal. Nekaj dni kasneje, že v Amsterdamu, so se mi začeli pojavljati zelo močni izpuščaji po koži. Naslednjih nekaj let so se vračali znova in znova.
Konopljina smola + olje črne kumine
Mariji — lastnici Hemp Hotela — sem pokazal izpuščaje. Začela me je mazati s konopljinimi kremami in mi razlagala zgodovino: kako naj bi sam Jezus imel mazilo, ki naj bi vsebovalo kannabusum — konopljino smolo, zmešano z oljem črne kumine.
Pripravila mi je takšno mazilo. Izpuščaje je pozdravilo. Naslednja leta sem si ga delal sam — in to je bil začetek novih težav.
Za lastne kremice — ne za prodajo
Hotel sem se odmakniti od družbe. Kupil sem majhen vikend nekje v dolenjskem gozdu — popolnoma v osami. Dve drevesi, vodnjak, drobcena hiška, ki sem jo obnavljal s konopljo in konopljinim cementom (hempcrete). Tam sem posadil osem rastlin konoplje — izključno za izdelavo mazila za kožo.
In med gradnjo — glej ga zlomka — so se odločili, da bodo prav čez ta pozabljeni kos gozda kopali jarek za optični kabel. Videli so rastline. Prijavili policiji.
PP Kranj
Policija mi je na dom prinesla neuraden listek, naj se zglasim na postaji v Kranju. Tam so mi povedali, da so konopljo že odvzeli — sami, na moji parceli, brez mojega vedenja. Razjezilo me je. Pravilen postopek bi bil drugačen: najprej obvestiti, da gre za očitano dejanje, šele nato nadaljevati. Ne pa kar prostovoljno vstopiti na zasebno zemljišče in odnesti rastline.
Branila me je odvetnica Mateja Likozar Rogelj
Postopek se je vlekel tri ali štiri leta. Z odvetnico Matejo Likozar Rogelj sva na sodišču v Novem mestu dokazala, da je bilo vse mišljeno za osebno izdelavo mazila — ne za preprodajo suhega cveta kot drog, kar slovenski zakon kaznuje.
Ne morete si predstavljati, koliko živcev to vzame. Koliko obiskov sodišča. Koliko razlaganja sodnici.
Za sodnico je visela slika na konopljinem platnu
Za sodnico je v sodni dvorani visela slika, narejena na konopljinem platnu. Pokazal sem na njo in rekel: dokler mi boste vročali papirje iz lesa — torej iz dreves, ki so jih posekali — jih ne bom upošteval. Ne spoštujete narave. Ko mi boste sodbo izročili na konopljinem papirju, jo bom upošteval.
Na kakršnemkoli papirju
Na koncu so me oprostili. Tako da mi je bilo čisto vseeno, na kakšnem papirju je sodba napisana. Pomembno je bilo, da je resnica zmagala — in da je sistem, kljub vsej svoji togosti, znal pri presoji ločiti mazilo za kožo od preprodaje droge.
Pet dni v ameriškem zaporu. Dva dni v portoriški pridrževalnici. Štiri leta slovenskega sodišča. Vsaka od teh izkušenj me je naučila iste lekcije: zakonu se ne izogibaš — slediš mu, tudi če se ti zdi nesmiseln, in po pravni poti dokazuješ, kje se moti.
Zato je LOVE Coin zgrajen tako, kot je: strogo po zakonu, do zadnje črke. MiCA, KYC/AML, GDPR. Brez bližnjic. Brez "samo malo bomo sivi". Vsi moji pripetljaji so plačali to ceno — vi ne rabite še enkrat.
Kako sva z ata Francem naredila gorivo iz konoplje, in kako se je za mano lepo dišalo po Kranju.
Iz pezdirja (sredica konopljinega stebla) sva z ata Francem naredila konopljin etanol. Postopek je preprost: pezdir namočiš v vodo, dodaš sladkor in kvasovke. Kvasovke naredijo svoje — sladkorji se spremenijo v alkohol. Na koncu prekuhaš in dobiš čist etanol.
Etanol sem zmešal z malo sintetičnega in malo konopljinega olja, in nalil v star Tomos motor. Cel motor sem polepil s konopljinim platnom, da je izgledal, kot da je narejen iz konoplje — in ker je bil lepo rjav, se rja sploh ni videla. Zalaufal sem ga in čudežno je delovalo. Za mano je lepo dišalo, motor pa je šel zelo hitro — etanol ima veliko oktanov. Edina posledica: na vsakih ~20 km mi je eksplodirala svečka, ker je bila eksplozija v motorju očitno prevelika.
Objavil sem zadevo na Facebooku. Par kilometrov kasneje, ko sem se peljal na konopljino pivo v eno gostilno, so me ustavili policisti. Uprizoril sem celotno predavanje, kaj ta motor je in kaj konoplja predstavlja. Na koncu jih je bilo tam pet policijskih avtomobilov, vključno s komandirjem PP Kranj, ki je policistki rekel: "Pusti tega, saj vidiš, da mu par kolesčkov v glavi manjka." Ona pa: "Ne, postopek sem začela in ga bom vodila do konca."
Poklicali so vleko, motor zaprli v kletko, kjer je čakal do konca postopka. Vmes so ga na AMZS testirali — iz izpuha praktično skoraj nič emisij, motor pa je dosegel skoraj 60 km/h. Tak Tomos sme po zakonu le 50 km/h, jaz pa ga nisem predelal — samo gorivo sem zamenjal. Očitno je motor delal čisteje in bolje.
Ko so mi motor vrnili, sem policista pogledal in rekel: "Ja, jaz se bom zdaj odpeljal — vi me boste pa čez sto metrov spet ustavili. Kaj naj naredim?" Vzel je walkie-talkie in rekel kolegom: "Pozor, danes se po Kranju lahko vozi konopljin Tomos. Ne ustavljaj, ne ustavljaj." Cel dan sem se vozil od gostilne do gostilne, pil kavice in užival. Šel sem še na bencinski servis natankat navaden bencin in kupit rezervno svečko — za vsak slučaj.
Na koncu sem dobil 1.200 € kazni in grožnjo z zaporom, če ne plačam. Plačal sem, da me spet ne zaprejo. Kazen je bila zaradi neplačanih trošarin in uporabe nepravilnega goriva. Nisem se strinjal, ampak nisem se spuščal v sodni postopek — ni se mi dalo. Moje mnenje pa ostaja: jaz sem uporabljal pravilno gorivo. Sistem ga uporablja in prodaja napačno.
Gorivo iz konoplje je čisto in obnovljivo. Idealno bi bilo saditi konopljo tam, kjer je zemlja izčrpana ali kontaminirana — konoplja vleče ven težke kovine in obnavlja tla (fitoremediacija). Iz iste rastline lahko narediš etanol, bionafto, barve, plastiko, papir, izolacijo, tekstil. Ena rastlina, ki bi lahko zaprla kup industrijskih krogov hkrati.
S tehnične plati imaš prav. Bioetanol iz celulozne biomase (in pezdir je celuloza) je dokazano dobro gorivo: visok oktan, čistejše izgorevanje, CO₂-nevtralen krog (rastlina vrne v zrak toliko, kot ga je v rasti pobrala). Brazilija na njem vozi pol države (sicer iz sladkornega trsa, ampak princip je enak). Konoplja je za to med najboljšimi rastlinami — raste hitro, ne rabi pesticidov, in res čisti tla.
Kjer pa zakon ni bil čisto trapast: trošarine niso zaradi sovraštva do konoplje — so zaradi tega, ker se gorivo na javni cesti obdavči, da se vzdržuje cestna mreža. Tudi domač biodizel iz odpadnega olja pade pod isto pravilo. Rešitev torej ni "vozim brez trošarin", ampak legalizirati pot: registrirana proizvodnja bioetanola, plačane trošarine, certificirano gorivo. Takrat ni več kazni — takrat je industrija. In točno to je tvoja filozofija pri LOVE Coinu: ne obvozi zakona, spremeni ga z dokazom, da gre tudi drugače.
🪞 Te slike zbiram skozi leta. Niso dokaz — so odmev. Vsak naj sam premisli, ali mu kaj odzvanja. Citatov ne preverjam za atribucijo; vrednost je v sporočilu, ne v tem, kdo ga je natanko izrekel.
»Never get so busy making a living that you forget to make a life.«
Ta stavek nosim s sabo, odkar pomnim. V njem je celo razmerje med LOVE Coinom in vsem, kar sem prej delal — služenje brez življenja ni služenje, je beg.
Think → Idea → Try → Do → Do Again → And Again → Keep Doing → Success.
Tako gradiva LOVE — krog, ne ravna črta. Vsaka napaka je samo še en obrat kroga.
Vse zgodbe na tej strani imajo svoje fotografije. Tukaj je nekaj iz osebnega arhiva: hemp house, ki smo ga gradili s prijatelji, bakreni kotel za etanol iz pezdirja, prvotne Wise World 2012 steklenice s konopljinim oljem in etanolom, ter vintage propaganda, ki nam je leta in leta upravičevala prohibicijo. Več slik, dokumentov in zgodb je na wise-world.life — uradni hemp partner, ki sem ga ustanovil že leta 2012.
Cela galerija fotografij, dokumentov in zgodb iz let 2012–2024. Hemp Face Cream, hemp house, hemp piramida iz konopljinega betona, etanol iz pezdirja, hemp pivo — vse na enem mestu.
📸 Vse fotografije so iz osebnega arhiva (2012–2014). Brez stock slik, brez AI generirane vsebine v tej sekciji.
V tistem obdobju so Klemen Klemen in prijatelji naredili pesem, ki je postala neuradna himna ideje. Satira o cerkvi, denarju in odpustkih — tri kaplane (Mirko, Klemen, Ballau), ki vsak po svoje pojejo o tem, kako vera postane biznis.
Refren je preprost in povsem jasen: »dejte dnar sm«. Ostalo poslušaj — pesem pove več, kot bi katerikoli članek lahko.
Klikni za predvajanje. Pesem ni naša — je njihova. Mi jo samo gostujemo kot zgodovinski zapis časa in idejnega ozadja.
Odpri na LOVE Music
Ker raste skoraj povsod brez pesticidov, izboljšuje tla, absorbira CO₂, hrani, oblači in zdravi. Ker je tisočletja spremljala človeka kot partnerica — od papirja in vrvi do mediciine in semen.
Ker so jo ravno zato načrtno spravili dol z borz in iz vsakdana — da bi prostor dobili tisti, ki konoplje ne morejo patentirati.
Druženje pri Hemp Fireplace — Wise World Talk. Brez obreda, brez davka, brez članarine. Samo ljudje, ki so verjeli, da ta rastlina ni problem.
Hvala vsem, ki ste bili tam. To štejem.
Tukaj ne pišemo zakonov, samo napotke. Če se boste teh držali, boste nagrajeni. Če ne, je tudi prav — vsak naj sam odloča.
Vse pripravi vnaprej. Improvizacija sredi cikla = stres za rastlino.
Sorto izberi po prostoru, ne po hipu.
Trije preverjeni načini. Izberi enega in se ga drži.
Vlažno, ne utopljeno, ne suho. Temno, 22–25 °C.
12–24 h v temnem prostoru (ne hladilnik). Nato »frcni« da padejo na dno. NIKOLI več kot 12 h dlje v vodi. Vznik v ~32 h.
Luknjica 0,5–2 cm globoko, koničasti del navzdol, na svetlobo.
Mali lonček zdaj, večji kasneje (razen autoflower).
Brez prave svetlobe ni pridelka.
Notri: MH za vegetacijo, HPS za cvet, ali kvaliteten full-spectrum LED.
Zunaj: vsaj 3–5 h direktnega sonca dnevno.
Vegetacija: 18 h svetlobe / 6 h teme. Cvet: 12/12.
Manj je več. Prekomerno zalivanje ubije več rastlin kot suša.
pH vode: hidroponika 5,5–6,5 · zemlja 6,0–7,0 (idealno 6,5).
Hrana: 1× tedensko, organska, polovico priporočenega odmerka.
Ritem: zalij na 2–3 dni — vrh zemlje naj se posuši za ~2 cm.
Samo ko je rastlina zrela. Ob suhi zemlji, brez stresa za korenine.
Več svetlobe na več mest = več cvetov. Vedno veži stran od luči.
18/6 = vegetacija. 12/12 = cvet (razen autoflowerji).
Tukaj se loči dober pridelek od povprečnega. Ne hiti.
Žetev: ≥75 % pestičev rjavih + trihomi mlečni do rahlo rjavkasti (mikroskop). Idealno ~20 % rjavkastih.
Sušenje: temen prostor, ~50 % vlage, 20–22 °C. Suho je, ko veja poči ob upogibu, ne le zvije.
Cure: stekleni kozarci do 3/4, vlažnost 58–62 %, 21 °C. Prvi teden odpiraj 1–2× dnevno za zračenje.
Kajenja konoplje ne podpiramo. Če pa že mora biti, naj bo enkrat na dan, ob 4.20, na primernem mestu, s spoštovanjem do rastline in do drugih. To je vse.
Svobodna dežela svobodnih ljudi in svobodne konoplje.
Cerkve nikoli ni bilo. Duh pa je preživel in se preselil v stvari, ki dejansko delujejo — brez članarine, brez odpustkov.
Ta stran ni verski objekt, ne nudi davčne olajšave in ne pobira članarine. Je samo pošten zapis — od kje smo prišli, in zakaj konopljo še vedno imamo radi. Brez kajenja, brez fanatizma.
🌿 2016 → danes · LOVE Coin · wise-world.life
